ADHD je kratica za motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti oz. angleško Attention Deficit Hyperactivity Disorder.
Gre za nevrološko razvojno motnjo, kar pomeni, da vpliva na razvoj možganov, je posledica motenj v tistih delih možganov, ki so soodgovorni za ohranjanje ali usmerjene pozornosti, načrtovanje, predvidevanje, samokontrolo in vključujejo nemir, težave s pozornostjo in izgubljanjem stvari.
Kljub svojemu imenu ADHD ne pomeni, da vam primanjkuje pozornosti, ampak da je težje nadzorovati pozornost oz. jo usmerjati na določene naloge.
ADHD povzroča simptome, kot so:
- težave s koncentracijo,
- težave pri mirujočem sedenju,
- impulzivno vedenje,
- omogoča, da se “zberete v cono” in se hiperfokusirate na stvari, v katerih resnično uživate.
Simptomi se začnejo v otroštvu, običajno med 3 in 6) oz. pred 12. letom starosti in se nadaljuje v odraslost.
Za ADHD ni zdravila, ga je pa mogoče zdraviti z zdravili in terapijami, ki obvladujejo simptome in olajšajo vsakdanje življenje.
ADHD je sprememba možganov, ni pa primanjkljaj. Na vsako osebo vpliva nekoliko drugače. Če ima npr. vaš otrok, družinski član ali pa prijatelj ADHD, je njihov lahko drugačen od vašega. Njihovi simptomi so lahko blažji ali pa hujši od vaših in se lahko oboji s časoma spreminjajo.
Tipi ADHD
Zdravstveni delavci lahko diagnosticirajo 4 vrste ADHD pri otrocih in odraslih:
- nepozoren ADHD (inattentive)
- vključuje težave s koncentracijo, dokončanjem nalog in ohranjanjem organiziranosti
- pri tej vrsti imajo malo ali nič simptomov hiperaktivnosti
- hiperaktivno-impulzivni ADHD (hyperactive-impulsive)
- vključuje težave s sedenjem pri miru ali “tihim časom”
- imajo preveč energije in so izjemno zgovorni
- lahko prekinjajo druge in delujejo, ne da bi prej premislili
- manj očitne težave s pozornostjo
- kombinirana predstavitev (combined presentation)
- to je najpogostejša vrsta ADHD
- imajo veliko simptomov tako nepozornosti, kot tudi hiperaktivnosti in impulzivnosti
- nedoločena predstavitev (unspecified presentation)
- imajo hude simptome, ki motijo vsakdanje življenje, vendar simptomi ne izpolnjujejo uradna merila za zgoraj navedene vrste
- v tem primeru zdravniki določijo diagnozo kot “nedoločen ADHD”
Zdravniki lahko tudi uporabljajo izraze blag, zmeren in hud ADHD, da opišejo, kako močno simptomi vplivajo na vsakdanje življenja.
vir: The ADHD Subtypes | Neurodivergent Insights
Simptomi in vzroki
ADHD simptomi spadajo v 2 veliki skupini:
- simptomi nepozornosti
- ti simptomi vplivajo na sposobnost osredotočanja na nalogo in njenega dokončanja od začetka do konca
- odlagajo naloge, ki zahtevajo osredotočenost (procrastination)
- izpadejo raztresenost, ko v pogovoru
- izgubljajo stvari
- simptomi hiperaktivnosti/impulzivnostni
- ti simptomi vplivajo na sposobnost mirnega sedenja ali udobja pri bivanju na enem mestu
- lahko imajo težave s čakanjem na vrsto za govorjenje ali početja
V vsaki skupini je 9 simptomov, ki so opisani spodaj. Potrebno je upoštevati, da vedenja pogosto tudi pri otrocih. Zdravstveni delavci imajo skrbna merila za diagnosticiranje ADHD.
Simptomi nepozornosti
- izogibajo se nalog, ki zahtevajo dolgotrajno osredotočenost
- ne posvečajo pozornosti podrobnostim ali delajo na videz nepreviden napake
- pozabijo narediti, kar morajo
- zlahka se zmotijo zaradi stvari, ki se dogajajo okoli njih, ali včasi zaradi lastnih misli
- imajo težave z organiziranjem stvari, kot so igrače v sobi, pripomočki v nahrbtniku ali koraki v projektu
- ima težave z osredotočanjem na stvari, ki jih počnejo, vključno s poskušanjem predstavitev ali branjem dolgih odstavkov
- izgubljajo stvari, ki jih potrebujejo, kot so šolski listi ali očala, ključe, dežnike,…
- zdi se raztresen ali kot da sanjari, ko se nekdo neposredno pogovarja
- nalogo začne dovolj enostavno, nato se zmoti v pozornosti in je ne dokonča, kot na primer opravljanje gospodinjskih opravil ali dokončanje domače naloge ali pa opravila v službi
Simptomi hiperaktivnosti/impulzivnosti
- nemirno se premika ali dela majhne gibe z rokami in nogami, ko se na primer usede, da bi jedel ali pa delal domačo nalogo ali opravilo v službi
- vstane, ko bi moral sedeti
- težko se igra ali tiho opravlja druga opravila
- težko čaka na vrsto za nekaj
- druge prekinja pri delu, da npr. skače v igro, ki jo igrajo drugi otroci ali delo v službi, ali brez dovoljenja grabi igračo ali pa pripomočke nekoga drugega
- skače, pleza, teče ali se počuti nemirno, ko naj bil stal na enem mestu
- zdi se, kot da je vedno “v gibanju” ali “ga poganja motor”
- govori izven vrste, skeče v besedo drugim ali pa končuje stavke drugih
- govori več, kot bi pričakovali
Pri hiperaktivnosti je treba poudariti, da je lahko tudi hiperaktivnost v glavi, mislimi, čeprav na ven deluje oseba mirna in tiha. Medtem ko je stereotipna podoba ADHD otrok, ki poskakuje od sten, se hiperaktivnost pri odraslih pogosto izkaže kot intenziven notranji nemir ali dirkaški, kaotičen um, ki se zdi, da se nikoli ne izklopi.
vir slike: People with ADHD may have an underappreciated advantage: Hypercuriosity
Mentalna hiperaktivnost
- dirkajoče misli (racing thoughts)
- nenehen nenadzorovan tok idej, spominov in vprašanj
- težave s sproščanjem
- nezmožnost umiritve ali “izklopa”, ko so fizično utrujeni
- občutek “pogona motorja”
- notranjiu občutek nemira, napetosti ali nujnosti, da so nenehno zaposleni, kar se lahko zamenja za tesnobo
- tavanje misli
- nenehno skakanje z ene misli na drugo, kar pogosto povzroči sanjarjenje ali izgubo osredotočenosti
- notranja preobremenjenost
- občutek, da so možgani nenehno vklopljeni, kar vodi v duševno utrujenost in izgorelost
Mentalna v primerjavi s telesno hiperaktivnostjo
- otroci
- pogosteje kažejo zunanje fizične znake hiperaktivnosti (tek, skakanje, plezanje)
- odrasli
- hiperaktivnost se pogosto ponotranji, prehaja iz fizičnega v duševni nemir, pretirano govorjenje ali težave s sedenjem na sestankih
- nepozoren tip
- posamezniki s pretežno nepozornim ADHD imajo lahko zelo malo fizičnega nemira, vendar še vedno doživljajo močan duševni hrup in kaos
Komplikacije simptoma
ADHD lahko vpliva na to, kako se oseba počuti in kako se odz\iva na svet okoli sebe. Brez ustreznega zdravljenja so lahko komplikacije:
- nizka samozavest,
- slabe ocene in nezmožnost doseganja svojega polnega potenciala,
- težave v socialnih situacijah, deloma zaradi draženja vrstnikov/kolegov ali pa nočejo preživljati prostega časa, izključevanje
- povečano tveganje za razvoj motenj zaradi uporabe substanc (alkohol, droge, cigareti,…) in tudi prehrane
- pogostejše prometne nesreče in poškodbe
- težave pri iskanju in ohranjanju službe oz. zaposlitve
Prisotnosti morebitnih sočasnih stanj
Osebe z ADHD imajo pogosto tudi druge duševne težave, kot:
- anksioznost oz. tesnobo,
- depresijo,
- motnjo kljubovanja (ODD – oppositional defiant disorder)
Ravno tako imajo lahko druge nevrološke razvojne motnje, kot so:
- avtizem
- učne težave
- motnja branja – dislekcija (dyslexia)
- otežuje branje in jezikovne naloge in nastane zaradi motenj v načinu, kako možgani obdelujejo pisane besede, ki jih lahko razumejo
- pokaže se kot težava s črkovanjem preprostih besed, učenjem imena črk, rimanjem, izgovarjanjem novih besed, itd.
- pisanje – disgrafija (dysgraphia)
- ta motnja vpliva na sposobnosti pretvorbe misli v pisani jezik kljub ustreznemu poučevanju in izobraževanju
- pokaže se lahko kot težave s čitljivostjo rokopisa, črkovanjem, pravilnim držanjem svinčnika, hitrostjo pisanja, slovnico itd.
- matematika – diskalkulija (dyscalculia)
- ta motnja vpliva na sposobnost razumevanja informacij, ki temeljijo na številkah in matematiki
- pokaže se kot težave s štetjem navzgor, izvajanje preprostih izračunov na pamet, pomnjenje tabele množenja, organiziranje matematičnih problemov itd.
- motnja branja – dislekcija (dyslexia)
Kako dolgo ADHD traja?
ADHD ne izgine, je vseživljenjska motnja, ga ni mogoče prerasti, vendar lahko zdravljenje in spremembe v življenju pomagajo pri obvladovanju simptomov.
Določene osebe lahko s pomočjo učinkovitega zdravljenja vpliv simptomov zmanjšajo, da niso več tako moteči v vsakdanjem življenju, medtem ko pri drugih še vedno lahko vplivajo.
Viri
- Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder (ADHD)
- ADHD and Hyperactivity – Think ADHD
- Attention deficit hyperactivity disorder – Wikipedia
Najnovejši prispevki
