Avtizem in ADHD

Blog

  • 6 načinov, kako avtizem lahko prikrije ADHD

    6 načinov, kako avtizem lahko prikrije ADHD

    Povzetek uvoda in konteksta

    • Video naslavlja odrasle osebe, ki so šele pred kratkim začele razumeti svojo nevrodivergenco, posebej avtizem in ADHD.
    • Pogovarja se o diagnostičnem zasenčenju (diagnostic overshadowing), kjer eden od diagnoz (ADHD ali avtizem) lahko prikrije prisotnost drugega.
    • Avtorica, dr. Megan Anna Neff, je klinična psihologinja z avtizmom in ADHD ter ustanoviteljica Neurodivergent Insights.
    • Njena izkušnja: avtizem je bil diagnosticiran prvi, ADHD pa zaradi prevlade avtističnih značilnosti in zunanjega vtisa osredotočenosti ni bil takoj prepoznan.
    • Obstaja vedno več raziskav o osebah s sočasnim avtizmom in ADHD (AuDHD), kjer se značilnosti prepletajo in zakrivajo druga drugo.
    • Zamuda ali spregled ene ali obeh diagnoz je povezana z višjo stopnjo depresije, slabšo kakovostjo življenja in večjimi funkcionalnimi težavami, kar pomeni težave pri vsakodnevnih opravilih.
    • Boljše poznavanje lastne nevrologije ne prinese čudežne rešitve, vendar pomembno vpliva na samorazumevanje, notranji dialog in dostop do ustreznih prilagoditev in podpore.

    Šest načinov, kako avtizem lahko prikrije ADHD

    1. Struktura in rigidnost
      • Avtistični posamezniki pogosto ustvarijo natančne rutine, kontrolne sezname in rituale za občutek varnosti in regulacije.
      • Avtistični možgani imajo zelo precizne “napovedne karte” dogodkov, kar pomeni, da doživljajo večjo notranjo negotovost kot nevrotipični (allistični) možgani.
      • Rutine pomagajo zmanjšati anksioznost in zunanji vtis je lahko zelo urejen, kar zakriva ADHD, ki se kaže kot pozornostna raztresenost, težave s percepcijo časa in delovnim spominom.
      • Ta kompenzacija je lahko zelo funkcionalna in prilagodljiva, zato ADHD pogosto ostane neprepoznan.
    2. Maskiranje in kamuflaža ADHD
      • ADHD posamezniki prav tako uporabljajo strategije za prikrivanje svojih težav, kar se prekriva z maskiranjem avtizma.
      • Avtistična struktura, ki deluje kot imetje vsega pod kontrolo, je lahko oblika prikrivanja ADHD, ki otežuje zaznavanje pozornostnih razlik.
    3. Anksioznost, izbruhi in izpadi (meltdowns in shutdowns)
      • Anksioznost ni del avtističnih diagnostičnih kriterijev, vendar je pogosta.
      • Avtistični izpadi (shutdowni) in izbruhi (meltdowns) so običajno povezani s senzoričnim ali socialnim preobremenjenjem.
      • Pri AuDHD pa lahko ADHD kognitivna preobremenitev (mentalni hrup, hitri miselni procesi, preklapljanje med nalogami, številni nedokončani projekti) povzroči podoben izpad (shutdown), ki se lahko spregleda, če se pozornost usmeri le na avtistični vidik.
      • Tako lahko ostane ADHD komponenta neprepoznana in podporni ukrepi nepopolni.
    4. Izvršilne funkcije in avtistična inercija
      • Avtistična inercija pomeni težave s prehodi med stanji ali nalogami, medtem ko ADHD prinaša paralizo nalog zaradi težav s prioritetami, odločanjem in začetkom naloge.
      • V AuDHD lahko oseba doživlja obe težavi hkrati: ne more začeti zaradi ADHD in se težko premakne iz enega stanja v drugo zaradi avtistične inercije.
      • To vodi v občutek zamrznjenosti iz dveh različnih vzrokov hkrati.
    5. Posebni interesi in ADHD iskanje novosti
      • Zunaj se lahko zdi oseba zelo rutinsko usmerjena (avtistični znak), a znotraj teh interesov lahko obstaja močna potreba po novosti in hitro prehajanje med podprojekti, kar je ADHD značilnost.
      • Dr. Neff opisuje svoj “posebni interesni solarni sistem”, kjer se znotraj širšega interesa (psihologija, filozofija) premika med različnimi temami, da ohrani zanimanje in pozornost.
      • Ta preplet avtizma (tropski orbit) in ADHD (gibanje znotraj interesa) ustvarja intenzivno, a specifično pozornost, ki lahko prikrije ADHD težave.
    6. Tiha ADHD in monotropizem
      • ADHD se pogosto pojavlja kot notranja motnja pozornosti, mentalna nemirnost in sanjarjenje, brez vidne hiperaktivnosti.
      • To je še posebej pogosto pri avtističnih ljudeh, kjer ADHD lahko ostane neopažen zaradi pomanjkanja sistematičnega testiranja, ko je že znan avtizem.
      • Monotropizem je avtistična značilnost globoke osredotočenosti na ozko področje, ki daje vtis odlične koncentracije.
      • Vendar zunaj tega “tropskega vortexa” pozornost hitro razpade, naloge ostajajo nedokončane, prehodi težki.
      • Dr. Neff opisuje “defenzivni monotropični način”, ko se zaradi preobremenitve s ADHD nalogami in mislimi zavestno potopi v globoko osredotočenost kot obliko izogibanja stiski.
      • To vodi v začarani krog: izogibanje nalogam s poglobljeno pozornostjo, ki prinaša začasni mir, a povečuje kopičenje drugih nezaključenih obveznosti in s tem tudi stres.
      • Zunaj lahko izgleda kot visoka produktivnost, a gre za obliko disfunkcionalne regulacije pozornosti.

    Diagnostično zasenčenje in posledice

    • Ko je avtizem že znan, lahko ADHD ostane neprepoznan zaradi diagnostičnega zasenčenja, kjer se vse težave pripisujejo avtizmu.
    • To se lahko zgodi tudi ob prisotnosti drugih duševnih diagnoz, kot so anksioznost, PTSD ali bipolarna motnja, ki lahko prikrijejo tako avtizem kot ADHD.
    • Posledice zasenčenja so neustrezne podpore, podaljševanje časa brez ustreznih diagnostičnih pojasnil in povečanje občutkov sramu in samoobtoževanja.
    • Pomembno je razumeti, da se avtizem in ADHD ne pojavita preprosto kot ločena stanja, temveč se njune nevrološke značilnosti prepletajo in vplivajo druga na drugo.

    Perspektive in priporočila

    • V raziskavah in skupnostih je danes več razumevanja o kompleksni interakciji med avtizmom in ADHD kot enostavnem seštevanju dveh diagnoz.
    • Dr. Neff predlaga, da bi bilo koristno razviti zemljevid lastnih, unikatnih ADHD in avtističnih značilnosti za boljše samorazumevanje in sočutje do lastnih izkušenj.
    • Priporoča, da v primeru sumov na sočasno prisotnost obeh diagnoz vključimo oba pogleda v pogovor s strokovnjaki ali v samostojno raziskovanje.
    • Za začetek samostojnega študija lahko uporabimo spletne ADHD in avtistične presejalne teste, ki pa niso diagnoze, temveč izhodišče za nadaljnji pogovor.
    • Ključno je obravnavati celotno nevrološko sliko, da ne ostanemo le s polovico zgodbe.

    Ključni izrazi in pojmi

    PojemOpis
    Diagnostično zasenčenje (diagnostic overshadowing)Ko ena diagnoza prikrije drugo, kar vodi do spregleda sočasnih stanj.
    Funkcionalna okvaraTežave pri vsakodnevnih opravilih in osnovnih življenjskih dejavnostih.
    Maskiranje/kamuflažaStrategije prikrivanja nevroloških razlik v socialnem okolju.
    Avtistična inercijaTežave s prehodi med nalogami ali stanji, občutek “zataknjenosti”.
    Paraliza nalog (task paralysis)Težave z začetkom, prioritetami in odločanjem pri nalogah, značilno za ADHD.
    MonotropizemMočna osredotočenost na ozko področje, značilna za avtizem.
    Defenzivni monotropizemUporaba globoke koncentracije za izogibanje ADHD preobremenitvam in stiskam.

    Povzetek
    Video razkriva kompleksno prepletanje avtizma in ADHD pri odraslih z nevrodivergentnim profilom, ki pogosto vodi do spregleda ene od diagnoz zaradi maskiranja in diagnostičnega zasenčenja. Avtistične strukture in rutine lahko prikrijejo ADHD pozornostne težave, medtem ko ADHD kognitivni preobremenitvi pogosto ni posvečena dovolj pozornosti, če je že znan avtizem. Oba stanja lahko hkrati povzročata zapleteno izkušnjo pri izvedbi nalog, prehodih, uravnavanju stresa in iskanju novosti. Pomembno je celostno razumevanje in obravnava ter odprtost za sočasno diagnostiko in podporo, da se izboljša kakovost življenja in zmanjša občutek sramu ter samoobtoževanja.

  • 6 načinov, kako diagnoza ADHD pogosto zasenči avtistične lastnosti

    6 načinov, kako diagnoza ADHD pogosto zasenči avtistične lastnosti

    Povzetek uvoda in ozadja diagnostike Avtizma in ADHD

    • Diagnoza avtizma in ADHD pri odraslih je pogosto zapostavljena ali zamujena, saj se skozi leta spreminjajo diagnostični kriteriji, kulturni pogledi ter zavedanje o nevrodivergenci.
    • Priznavanje avtizma in ADHD pri odraslih ter razumevanje prikrivanja (maskiranja) sta se v zadnjem času bistveno povečala.
    • Ko se avtizem in ADHD pojavita skupaj, lahko pride do pozne diagnoze, napačne diagnoze in samopomankanja.
    • Koncept diagnostičnega zasenčenja (diagnostic overshadowing) opisuje, kako lahko ena diagnoza prikrije drugo sočasno prisotno stanje.

    Predstavitev teme in avtorice

    • Dr. Megan Anna Neff je klinična psihologinja, avtorica in nevrodivergentna oseba z avtizmom in ADHD, ki raziskuje prekrivanje teh dveh diagnoz.
    • Ocenjuje se, da:
      • 30 do 80 % avtističnih oseb ustreza tudi kriterijem za ADHD.
      • 20 do 50 % oseb z ADHD je hkrati avtističnih.
    • Diagnostični sistemi so pogosto kategorialni in temeljijo na načelu “ali-ali” (ali avtizem ali ADHD), kar otežuje prepoznavanje sočasnih diagnoz.

    Diagnostično zasenčenje in zamuda pri diagnozi avtizma

    • Ko je ADHD diagnosticiran pred avtizmom, se diagnoza avtizma povprečno zamakne za 1,8 leta.
    • Razčlenitev po spolu:SpolPovprečna zamuda diagnoze avtizma (leta)Fantje1,5Dekleta2,6
    • Zgodbe iz prakse in raziskave kažejo, da mnogi otroci in najstniki najprej prejmejo diagnozo ADHD, avtizem pa se prepozna šele po letih težav in spremljajočih duševnih stiskah.
    • Rasne in etnične neenakosti še dodatno podaljšujejo čas do diagnoze, zlasti pri črnih in rjavih otrocih, ki dobijo diagnozo kasneje in po več kliničnih obiskih.

    Štirje glavni razlogi za zamudo pri diagnozi avtizma pri AuDHD osebah

    • Zamuda zaradi predhodne diagnoze ADHD (diagnostično zasenčenje).
    • Zamuda, povezana s spolnimi pričakovanji (diagnostična orodja so pogosto prilagojena izključno fantom).
    • Zamuda zaradi rasnih neenakosti in neenakega dostopa do diagnostike in nege.
    • Maskiranje (prilagajanje vedenja), ki zavira prepoznavanje avtističnih in ADHD značilnosti.

    Različni poteki diagnoze in vpliv diagnostičnega zasenčenja

    • Nekateri odrasli so prejeli ADHD diagnozo v otroštvu, nato pa so jim v adolescenci dodali anksioznost ali depresijo, avtizem pa je bil prepoznan šele pozneje.
    • Drugi so imeli obe diagnozi spregledani v otroštvu in so se soočili z diagnozo šele v odrasli dobi.
    • Ta skupina odraslih je pogosto imenovana “izgubljena generacija” avtističnih ali ADHD odraslih.

    Šest načinov, kako ADHD lahko zasenči avtizem

    1. Socialno vedenje, ki izgleda kot ADHD, lahko prepreči razmislek o avtizmu:
      • Motnje v socialnih interakcijah, kot so prekinjanje sogovornikov, impulzivnost in težave pri povezovanju s sovrstniki, se pogosto pripisujejo ADHD.
      • Podrobnejše avtistične socialne razlike, kot je težava pri branju socialnih signalov, ostajajo spregledane.
    2. Gibanje in iskanje senzoričnih dražljajev se razume kot hiperaktivnost:
      • Samostimulativno vedenje (npr. vrtenje, plezanje, iskanje globokega pritiska) se pogosto pripiše hiperaktivnosti, ne pa senzoričnim potrebam avtizma.
    3. Težave z izvršilnimi funkcijami se pripišejo samo ADHD:
      • Izvršilne funkcije vključujejo načrtovanje, prehajanje med nalogami in preusmerjanje pozornosti.
      • Avtistični posamezniki imajo težave zaradi kognitivne preobremenjenosti in senzorične preobčutljivosti, kar vpliva na te funkcije, a se te težave pogosto pripišejo samo ADHD.
    4. Potrebam po varnosti, predvidljivosti in rutini se pripisuje čustvena disregulacija ADHD:
      • Avtistični posamezniki so pogosto zelo občutljivi na nenadne spremembe in nepričakovane situacije, kar se včasih razlaga kot ADHD čustvena reaktivnost ali nizka toleranca do frustracij.
      • Čustveni izbruhi ali “shutdowni” se lahko napačno tolmačijo kot vedenjske težave, ne kot avtistični odzivi na negotovost.
    5. Posebni interesi se lahko spregledajo ali pripišejo ADHD hiperfokusu:
      • Avtisti imajo pogosto zelo ozke in intenzivne interese, ki služijo tudi regulaciji in socialnim funkcijam.
      • ADHD hiperfokus se lahko zdi podobno, vendar ni enak funkcionalni vlogi avtističnih posebnih interesov, kar lahko vodi do spregleda pomembnih informacij.
    6. Maskiranje lahko prikrije avtistične znake:
      • Osebe z AuDHD pogosto uporabljajo ADHD lastnosti, kot so humor, družabnost in hitra govorica, da prikrijejo avtistično socialno anksioznost ali zmedo.
      • Na videz “prijazni in družabni” lahko na papirju delujejo kot ADHD, medtem ko avtistične izkušnje ostajajo skrite.

    Diagnostično zasenčenje – dodatne note in posledice

    • ADHD razlaga ni napačna, vendar je pogosto nepopolna, kar vodi do prezrtja avtističnih značilnosti.
    • Zasnečenje lahko poteka tudi v drugo smer, kjer se ADHD simptomi pripišejo avtizmu:
      • Na primer, pozabljivost in težave z zaznavanjem časa se lahko razlagajo kot avtistična rigidnost ali izklopi, medtem ko je v resnici prisotna ADHD izvršilna disfunkcija.
    • Pogoste so tudi napačne interpretacije shutdownov, meltdownov in izgorelosti kot rezultat samo ene diagnoze, namesto kot skupni vpliv obeh.

    Vpliv diagnostičnega zasenčenja na podporo in samopodobo

    • Zaradi zasenčenja pogosto manjka primerna podpora, saj se ne prepoznajo vse nevrološke potrebe.
    • To vodi do zamud pri postavljanju diagnoze in oblikovanju ustreznih prilagoditev, ki bi življenje naredile bolj obvladljivo.
    • Posledično se lahko poveča občutek sramu in samokritičnosti, saj osebe pogosto notranje prepričujejo, da bi morale biti sposobne “uspeti”, čeprav je podpora neustrezna.

    Zaključek in napoved naslednjega videa

    • Razumevanje kombinirane nevrologije lahko prinese več jasnosti in samozavedanja za AuDHD osebe.

    Ključni pojmi:

    • AuDHD: kombinacija avtizma in ADHD.
    • Diagnostično zasenčenje: ena diagnoza prikrije drugo.
    • Maskiranje: prilagajanje vedenja za prikrivanje simptomov.
    • Izvršilne funkcije: kognitivne sposobnosti, povezane z načrtovanjem in prilagajanjem.
    • Posebni interesi: globoka osredotočenost in strasti značilne za avtizem.

    Glavni zaključki:

    • Sočasna prisotnost avtizma in ADHD predstavlja diagnostični izziv zaradi zasenčenja in kategorialnih diagnostik.
    • Zamuda diagnoze avtizma je pogosta, še posebej, če je ADHD diagnosticiran prej.
    • Neenakosti glede spola in rase dodatno vplivajo na dostopnost in pravočasnost diagnoze.
    • Razumevanje in prepoznavanje vseh plasti nevrodivergence je ključno za ustrezno podporo in samosprejemanje.
    • Poudarek je na potrebi po celostnem pristopu k diagnozi in podpori, ki upošteva kompleksen profil AuDHD.

  • Kako sem si po nepotrebnem otežil objavljanje

    Danes sem ugotovil nekaj zelo preprostega, ampak očitno ključnega.

    Nisem bil blokiran zato, ker nimam idej ali motivacije. Problem je bil trenje. Preveč korakov, preveč “mora biti narejeno pravilno”.

    WordPress (Gutenberg) mi je bil takojšnja ovira. Samo da sem odprl stran, se prijavil in gledal tisti UI, me je že minilo.

    Zato bom pisal drugje. V Apple Notes. Tam lahko samo odprem in napišem eno misel, en stavek, karkoli. Brez pritiska.

    Tudi pri objavah sem si postavil previsok standard. Hotel sem prevajati in prepisovati videe v slovenščino. Seveda sem obupal, še predno sem začel.

    Zdaj bom naredil drugače:
    – kratek AI povzetek v slovenščini
    – embed videa
    – mogoče ena moja misel

    In to je dovolj.

    To ni profesionalna stran. To je samo prostor, kjer delim stvari, ki so meni pomagale. Če pomaga še komu, super.

    Zanimivo, kako hitro se vse spremeni, ko odstraniš trenje. Še pred eno uro sem bil čisto brez energije. Zdaj pa imam občutek, da sem spet “notri”.

    Mogoče ni problem v meni. Mogoče je bil samo sistem napačen.

  • Želja po novosti, a strah pred novostjo

    Želja po novosti, a strah pred novostjo

    Se lahko vidite v temu, da si močno želite in ste navdušeni nad neko novostjo, a ob enem prestrašeni nad to novostjo, ker je neznano in bo mogoče lahko porušilo rutino?

    Od kar je prišla ven nova igra, Marathon, sem jo kar precej gledal na Youtube in zgleda res super, zelo zelo težka in bi jo po eni strani res rad igral, a imam po drugi strani močen odpor in strah, ker je nekaj novega in še nikoli nisem igral žanr te igre: extraction shooter. Pa strah, kako bom igro vključil v rutino, ker imam dan bolj kot ne splaniran, kaj od določenih časih dneva počnem in nisem najboljši s spremembami, za katere nisem prepričan. Eksperimentiranje je zelo utrujajoče. Več o rutinah v kasnejših objavah.

    Opis igre: Scavenge the lost colony of Tau Ceti IV* as a bio-cybernetic Runner in a PvPvE survival extraction FPS from the creators of Halo and Destiny.

    Tau Ceti IV je v znanstveni fantastiki pogosto uporabljen izraz za četrti planet v sistemu zvezde Tau Ceti. Najbolj je znan kot lokacija v igri Marathon (2025), kjer je opisan kot opuščena, preplavljena kolonija, ter kot referenca v Star Trek II: The Wrath of Khan. Zvezda sama je resnična in leži okoli 12 svetlobnih let od Sonca. 
    Ključne reference za Tau Ceti IV:

    • Marathon (2025): V prihajajoči igri je Tau Ceti IV osrednje prizorišče, okolje, ki je postalo nevarno in skrivnostno.
    • Star Trek: V vesolju Zvezdnih stez je to naseljena planeta, omenjena v scenarijih urjenja (Kobayashi Maru).
    • Project Hail Mary: V romanu (2021) in filmu (2026) je Tau Ceti poseben, ker se upira izmišljeni okužbi z astrofagi. V resnici je ena najbolj zanimivih bližnjih zvezd, podobnih Soncu. Tau Ceti je zvezda tipa G, zelo podobna Soncu, ki verjetno gosti sistem več planetov, vključno z do petimi superZemljami.
    • Znanstvena fantastika: Pogosto se uporablja kot destinacija v futurističnih zgodbah zaradi bližine zvezde Tau Ceti sončnemu sistemu. 

    Opomba: V resnični astronomiji so okoli zvezde Tau Ceti odkrili kandidate za planete (kot sta Tau Ceti e in f), vendar Tau Ceti IV ni uradno potrjeno ime za specifičen planet v znanstveni literaturi. 

    PvPvE (Player vs. Player vs. Environment) je igralni koncept, ki združuje tekmovanje med igralci (PvP) in soočanje z okolico ali računalniško vodenimi pošastmi (PvE) v eno samo izkušnjo. Igralci se borijo za vire, izpolnjujejo naloge in skušajo preživeti, medtem ko jih ogrožajo tako drugi igralci kot nevarnosti sveta, kar ustvarja visoko napetost in dinamično igranje. 

    Ključne značilnosti PvPvE:

    • Strategija in preživetje: Uspeh ni odvisen le od strelskih sposobnosti, temveč tudi od taktičnega odločanja, kdaj se boriti in kdaj skriti. 
    • Sočasna grožnja: Igralci morajo balansirati boj proti nasprotnikom (drugim igralcem) in upravljanje z nevarnostmi okolja (pošasti, pasti, časovna omejitev).
    • Ekstrakcijski žanr: Mnoge PvPvE igre temeljijo na tem, da igralci vstopijo na območje, zberejo opremo in morajo z njo uspešno “pobegniti” (ekstrahirati), sicer izgubijo vse.

    Danes, 23.3.2026, sem jo kupil (39,99 €) in naredil tutorial in res, kako hitro te sklati že samo en robot, kaj šele playerji. Pač saj je logično, vsaka igra ima svoje sisteme in temperament, ki se ga je treba navaditi. Ni bilo nič drugače s Factorio, Satisfactory ali pa Baldur’s Gate 3, vse 3 se med seboj močno razlikujejo v načinu igranja.

    Rad bi se jo potrudil naučiti, ker mi dejansko manjka nekaj, da bi lahko igral dlje časa, da je vsaj delno predvidljivo, kar paše strani avtizma, po drugi strani so pa redne posodobitve, sezone in loot (slo: plen), ki pašejo strani ADHD. Nazadnje je ta itch oz. “srbenje” popraskala igra Destiny 2, samo so me vse bolj komplicirani sistemi z razširitvami (ang: Expansions), odbili.

    Interni nenehni boj med željo po novosti (ADHD) in shrah pred novostjo (avtizem) je lahko zelo utrujajoč, pa impulzivnostjo, da jo kupiš, potem imaš pa paralizo, ko igre ne moreš pognati.

    Že na splošno nisem ravno za pvp (player vs. player) igre, edino kar sem dejansko igral je bil Overwatch, Heart of the Storm in 2 uri Destiny 2, ampak ni enako.

    Fokus objave ni nujno na to specifično igro, ali pa sploh na igre, interni boj je lahko za vsako stvar. Igro sem uporabil kot trenutni primer, s katerim sem se poskušal soočiti in spremeniti, ker me že leta in leta grize in moti, da se tako močno omejujem in si odrekam stvari iz strahu neznanega.

    Če vas zanima, kako dejansko igra izgleda, si lahko pogledate 3 spodnje videe.

    Vizuleno mi igra zgleda res fantastična, vsem niso všeč te drzne barve, ampak je resnično nekaj posebnega, drugačnega, saj večina iger zgleda tako dolgočasnih.

    A mi bo dejansko všeč na dolgi rok, ne vem, ampak moram probati nekaj novega, ker se drugače nič ne bo spremenilo, če vsaj nisem pripravljen poizkusiti. S tem sem si zadal kot nek izziv, da poskušam premagati strah.

    Trenutno je tudi velik problem in vprašanje o prihodnosti igre, saj je število igralcev že tako nisko in postopoma pada in če bo igra sploh preživela prihajajoče mesece. Ta dvom in nemirnost, da se na igro potencialno končno navadiš in jo po nekaj mesecih “ugasnejo”, ker ni več oz. sploh bila profitna, in s tem izgubiš predvidljivost.

    Enako velja tudi za to stran. Od konca fakultete sem se tiho držal svojega kota, se skrival pred vsemi, mogoče je končno čas, da poskušam to spremeniti.

    Dodatek 25.3.2026

    Ko sem kupil igro in naredil tutorial (uvod) sem mislil, da bom lahko takoj začel igrati s prijateljem, da bi me lahko vodil, ker je bistveno bolj izkušen s shooterji in pvp, a moraš oz. je priporočeno, da prideš vsaj do recimo level 10. To dejstvo me je kompletno odbilo in sem igro tudi refundiral (če is igral manj kot 2h, dobis povrnjen denar), ker lahko preko Steam Family Share probam igro, ki si je ne lastim. Odličen sistem.

    Sprva sem bil kompletno proti temu, sem mislil obupati, a mi ni dalo miru. Po kar nekaj ciklih razmišljanja in zbranega poguma, sem danes le pognal igro in odigral ene 5 iger in moram reči, da je res zanimiva, TEŽKA, veliko za naučiti, a imam motivacijo (kar je zadnje čase zelo redko), da se bom še malce potrudil.

    Kaj pa vi? Imate tudi kakšno željo in strah, ki vas ovira in drži na mestu? Poleg igre in strani imam še vsaj 3 druge, ki bi jih rad razrešil. 🙂

  • Dobrodošli

    Dobrodošli

    Dobrodošli na novi strani o avtizmu in/ali ADHD.

    Za začetek si lahko preberete o spletni strani.

    Ker je stran nova, še delam na začetni vsebini in bo na voljo v prihajajočih dnevih in tednih.

    Medtem si lahko pogledate prispevek o hvaležnosti in sodelujete, kjer lahko za vsak dan napišete komentar, za katero stvar ali osebo ste bili v dnevu hvaležni.

  • “Helex” na “polici”

    Anksioznost je ena izmed stvari, ki je precej močno povišana tako pri osebah z avtizmom kot tudi ADHD. (vir)

    Od kar pomnim, v osnovni šoli, srednji šoli, fakulteti in tudi kasneje v zaposlitvi, pa tudi v prostem času ali nepovezanih opravkih, sem vedno imel precej povišano anksioznost.

    O tem sem kar dosti tudi govoril, a ker sem na zunaj zgledal spokojno, mirno, ni prišlo do izraza ali pa so ljudje odmislili, niso verjeli, kako mučna stvar je lahko. Moja aksioznost je bila v največji meri interna, še posebno zunaj, izven hiše, kjer se nikoli nisem počutil ravno varno ali pa da lahko spustim masko.

    Osebno imam anksioznost prisotno večino časa, je le odvisno v kakšni intenziteti. Pogosto je obvljadljiva, so pa situacije, ko je overwhelming, oz. neznosna/visoka.

    V osnovni šoli sem hitro ugotovil, da določene oblike “stimming”-a (ponavljajoči gibi, ki zmanjšujejo anksioznost oz. pomagajo k regulaciji) (vir) npr. z nogo, niso sprejemljive, saj so enega sošolca ostali sošolci in tudi učitelji kregali, da naj neha, da ni lepo in nadležno. Sam sem si pomagal z igranjem s kuliji itd, saj sem se želel izogniti odvečni kritiki. Sem pa imel navado “zavijanja z očmi”, katero so pa tudi mene kregali oz. težili, da naj neham. Razlog je bil, da mi je bila večina stvari sošolcev in drama dolgočasna in brezvezna, se nisem vidil v njej, nisem želel imeti nič z njo in sem se je hitro naveličal.

    Med fakulteto sem si anksioznost poskušal lajšati s tableti Persen in kasneje Persen Forte, a nisem čutil nobenega učinka, ker tudi verjetno niso super učinkovita, glede na to, da jih lahko kupimo brez recepta in pa moje na splošno povišane splošne anksioznosti.

    Zdravilo Persen Forte je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora. Vsebuje kombinacijo suhega vodnoetanolnega ekstrakta korenine zdravilne špajke, suhih ekstraktov lista melise in lista poprove mete. Tradicionalno je znano, da korenina zdravilne špajke in listi melise delujejo pomirjevalno ter da imajo listi melise in poprove mete blagodejne učinke na blage želodčno-črevesne težave.
    Zdravilo Persen Forte se tradicionalno uporablja pri blagih, s stresom povzročenih, stanjih nemira in napetosti ter za lažje uspavanje. (vir)

    Ko sem lansko leto začel svojo pot do diagnoze in obiskov psihologinje, me je napotila tudi do psihiatrinje, ker sem za pomoč dobil tablete (kateri so, ne bom pisal, pa tudi nisem 100% prepričan, a delujejo, ampak pustimo to za kakšen drugi čas).

    Vesel sem, da sem končno zbral pogum in šel do uradne pomoči (psihologinje in psihiatrinje), če ne drugega samo za pogovor in opazim spremembo. Se mi zdi, kot da je glede tega še vedno preveč strahu ali pa sramote. Če bi si zlomil nogo me ne bi bilo sram iti v bolnico po mavec, zakaj bi bilo za um, drugače? Ampak na žalost, ljudje gledajo na to drugače.

    Po božičnimi prazniki 2025 se je napovedal obisk enih družinskih “članov”, katerih obisk sem zelo težko čakal. Bil sem izjemno živčen, ker sem vedel, da moram biti zraven.

    “Člani” v narekovajih, ker tehnično so na papirju, a si nismo ravno blizu, se zelo zelo redko vidimo. Ne da smo v slabih odnosih, ampak osebno enostavno pozabim oz. odmislim, da obstajajo, enako tudi za predmete, ki niso v vidnem polju. V angleščini bi temu rekli “out of sight, out of mind” (vir), ki je precej znana in pogosta lastnost ADHD-ja, tudi če ni uradni simptom.

    Ko sem cel dopoldne čakal na obisk, sem bil v “waiting mode”, še ena super lastnost, sem se tresel od anksioznosti in premalo informacij in si domišljal vse možne scenarije, ki se seveda niso uresničili.

    Prišel sem do sklepa, da moram psihiatrinjo vprašati, a mi lahko predpiše kakšno stvar, za akutno zelo povišano anksioznost.

    Pričakoval sem, da se bom moral zagovarjati in utemeljevati, zakaj rabim itd., sem bil izredno prijetno presenečen, ko mi je predpisala Helex 0,25 mg.

    Zdravilo Helex vsebuje učinkovino alprazolam, ki spada v skupino benzodiazepinov (zdravila za lajšanje tesnobe).
    Zdravilo Helex se pri odraslih uporablja za zdravljenje simptomov tesnobe, ki so hudi,
    onesposabljajoči ali povzročajo bolnikom hudo stisko. To zdravilo je namenjeno samo kratkotrajni uporabi.
    Po nekajtedenski stalni uporabi lahko pride do zmanjšanje učinkovitosti benzodiazepinov. (vir)

    Torej, kot pravijo navodila, in me je na to opozorila tako psihiatrinja, kot v lekarni, da to zdravilo ni mišljeno za konstantno rabo, ker lahko pride do zmanjšane učinkovitosti, mogoče tudi odvisnosti. Nisem strokovnjak za zdravila, sem pa po naravi precej previden, kar se tiče resnih stvari v povezavi z varnostjo. Če sem kaj odnesel od 5 let študija tehniške varnosti, je to 😀 .

    Tako kot vedno, se s prijateljem pogovarjava o raznoraznih zadevah in sem tudi odprt od mojega potovanja in izkušenj psihologinje in psihiatrinje, tako da je tudi prišlo do teme Helexa in dejstva, da čeprav še nisem rabil tablet, se dejansko počutim malce bolje, da me psihološko umiri vedenje, da imam nek backup plan oz. rezervno opcijo.

    Isto stvar sem omenil psihologinji, ko mi je povedala, da so nekateri pacienti povedali isti učinek, a z izrazom “Helex na polici”. Torej dejstvo, da imaš pomoč, če res rabiš.

    V naslovu objave sem napisal “polici” v narekovajih, ker ne mislim dobesedno, da mora biti na polici, lahko je v omarici, v predalu, kjerkoli pač. Priznam, da sem tudi sam kriv, da stvari vzamem preveč dobesedno, naj bi bilo to zelo značilne za avtiste, kar me tepe že celo življenje.

    Torej, od kar sem jih imel predpisane še nisem imel potrebe, ker se že na splošno maksimalno izogibam vsem stresnim zadevam in sem večino časa doma. Ni najbolj zdrava zadeva, ampak one step at a time oz. korak za korakom. Ampak že samo dejstvo, da vem, da imam opcijo, se toliko ne bojim kakšnih prihodnjih stvari.

    Ste tudi vi imeli kdaj super stresne situacije, ko bi vam prav prišel en backup plan?