O avtorju

Sem samostojni podjetnik iz Hrastnika (NEFOS Jure Gašparut s.p.), kjer sem se kar nekaj let ukvarjal z izdelavo in vzdrževanjem spletnih strani na osnovi WordPress za podjetja in izdelavo podatkovnih baz v Microsoft Access in MSSQL. Kratek čas sem uporabljal Access Web App, a je Microsoft tehnologijo ukinil.

Čez leta sem postopoma nehal z izdelavo spletnih strani in se popolnoma preusmeril v programiranje spletnih aplikacij, najprej s pomočjo Microsoft Lightswitch, nato v programskem jeziku C#, html in css in jquery s tehnologijo .net MVC in v zadnjih nekaj letih .net Api, .net Blazor in .net Console App.

Vedno sem bil in še danes sem zelo interesiran za tehnologijo, računalnike in aplikacije. Če bi lahko, bi vsak teden testiral in poizkušal kakšen nov kos tehnologije.

V prostem času večino časa zapolnim z brskanjem po spletu in gledanjem TV serij. Občasno pa z igranjem kakšnih single-player iger.

---

Nekaj zgodovine

Mnogo let nazaj, sem v 1. letniku gimnazije (GESŠ Trbovlje) ustvaril prvi blog, v katerem sem pisal raznorazne stvari, bil aktiven in imel tudi kar nekaj bralcev tako v srednji šoli in kasneje na fakulteti. Sama aktivnost in popularnost mi ni bila nikoli pomembna, bolj sem pisal za sebe, je bil pa dobrodošel kakšen komentar ali 2.

V končnih letih fakultete sem cel koncept bloganja opustil, ko sem z vsemi bolj kot ne prekinil stike. Imam velik problem z vzdrževanjem kontaktov.

Najprej sem poskušal “študirati” kemijo na FKKT Ljubljana, a sem bil neuspešen.

Velika večina se je za moj izbor kemije čudila, ker sem v razredu bil tisti, ki je “obseden” z računalniki, a sem se programiranja zaradi preteklih izkušenj bal in bil prepričan, da ne bi bil uspešen, zato sem izbral edino opcijo, kemijo, ki mi je bila zelo všeč in sem bil v njej relativno dober in me je zanimala. Podzavestno že zaradi tega, ker bi bilo delo v laboratoriju socialno omejeno, a se tega zavestno nisem zavedal. Pred študijem sem si tudi domišljal, kako fino bi bilo imeti doktorat in celo delati v inštitutu “Jožef Štefan”. 😀

Po pavziranju sem se vpisal v novi, bili smo 1. generacija, bolonjski študij tehniške varnosti FKKT Ljubljana, katerega sem tudi uspešno opravil, tako 1., kot 2. stopnjo.

Čez cel študij nisem bil prepričan, kaj bi dejansko rad počel poklicno, čeprav sem bil med študijem dokaj uspešen, se nikoli nisem počutil, kot da v ta poklic spadam.

Profesorica enega predmeta je imela veze v TKI Hrastnik, kjer sta me vodji kloralkalne elektrolize sprejela za 1 teden dolgo prakso. Bila sta izjemno prijazna, a se tudi nisem videl v tem, da bi delal v industriji, saj je bilo neprijetno in glasno. Odšteval sem sekunde do konca in poskušal min-max-ati, če pridem prej, lahko prej končam. Sem pa napisal diplomsko nalogo o proizvodnji klora, ki je bila odlično sprejeta.

V pripravi na magistrsko nalogo sem se s pomočjo mentorja odločil, da bom naredil sistem, podatkovno bazo na osnovi Access Web App, za vodenje varnosti in pregledov opreme v podjetju.

Iskal sem brezplačno prakso, da bi vsaj dobil malce občutka, preden se študij zaključi in pa možno prihodnjo zaposlitev in da bi dobil občutek, kako cel poklic deluje, kaj se od njega pričakuje itd. Zaposlitev je bila za smer študija kar težka, saj je bil v tistem čas trg zasičen z inženirji tehniške varnosti. Verjetno danes ni stanje nič boljše.

Od več poslanih povpraševanj sem dobil odgovor od enega podjetja za varstvo pri delu in požarno varnost in šel na razgovor. Ravno tako ni bilo prostora zame, za zaposlitev, sem pa pokazal prototip aplikacije, za katero sem pisal magistrsko nalogo.

Direktorja podjetja je stvar zainteresirala, ker so še uporabljali Excel, kot še danes veliko število podjetij. Njihovo vodenje podatkov iz Excela sem kasneje pretvoril v kar kompleksno Access podatkovno aplikacijo. Ko sem bil še na fakulteti sem za njih začel postopno migracijo iz Excel v Access.

Ker me je misel, delati tehnično varnost kot poklic, izpopolnjevanja, strokovni izpiti, vožnja po Sloveniji na preglede, zelo strašila, da ne bi bil zmožen, sem imel unikatno priložnost, da odprem s.p. in izdelujem spletne strani in podatkovne baze.

---

Zakaj vse to pišem?

Celo življenje sem se počutil, kot da nikjer ne spadam, se v ničemer vidim, nimam skupnega z ljudmi, da imam čudne interese in okus. Ni bilo, da bi me to motilo, ker sem bil s svojimi interesi vesel, je pa trpelo druženje in socialni odnosi. Raje sem se družil z odraslimi, kot sovrstniki.

Porabil sem ogromno časa in energije najti nekaj, kar rad počnem, za razliko od večine sošolcev, ki so točno vedeli, kaj želijo, tudi če se mogoče ni izšlo. Ne bi vedel, ker z nobenim sošolcem že 10+ let nisem v kontaktu in tudi nimam želje in potrebe.

Počutil sem se čudnega, kot da sem vesoljec in čakam, kdaj pridejo nazaj po mene, ker na temu svetu ne spadam, saj ga ne razumem. Kot da nisem dobil “navodil” in moram vse sam ugotavljati preko poskusov in napak.

Pot je bila izredno dolga in težka in bi rekel, da sem komaj sedaj, po 11 letih odprtja na neki točki, kjer vem, kdo sem. Več o tem kasneje v objavah.

Ves čas sem sumil, da sem drugačen od večine, neka anomalija, mogoče celo “alien”, a nisem našel besede, nalepke, kaj točno sploh sem oz. kaj je “narobe z mano”. Ni čudno, da so mi vseč in relatable:

• Neo iz Matrix,
• Data iz Star Trek The Next Generation,
• Spock iz Star Trek Strange New Worlds in Star Trek (TOS),
• Odo iz Star Trek Deep Space 9,
• Doctor in 7 of 9 iz Star Trek Voyager,
• T’Pol iz Star Trek Enterprise,
• Lt. Cmdr. Paul Stamets in Sylvia Tilly iz Star Trek Discovery,
• Amos Burton iz Expanse,
• Dr. Rodney McKay iz Stargate Atlantis,
• Isaac iz Orville,
• Sheldon Cooper iz The Big Bang Theory,
• Observer September iz Fringe,
• Dwight Schrute is The Office (US),
• pa še kakšen.

Ko sem bil na fakulteti, sem sumil, da imam socialno anksioznost, ker mi druženje nikoli ni bilo prijetno, razen izredno redke in specifične osebe, ki jih lahko naštejem na 1 roko, z večino nimam več stika, so vse prekinile stike (ghoste-ale) brez meni očitnega razloga, in se nehale odzivati, a vseeno ni bil pravi, kompleten odgovor.

Po COVID-u so se obveznosti in zahteve dela konstantno večale, kar je dobro iz finančne strani, a grozno za moje mentalno zdravje. Konstantno sem poskušal delati po vzoru večine, število ur, hitrosti, kvaliteti itd., mentalno in fizično zdravje je začelo pešati.

Iz zdravstvenega doma sem dobil vabilo v referenčno ambulanto. Sprva sem bil izredno jezen, zakaj mi s tem težijo in grozno živčen in najraje seveda ne bi šel, a po drugi strani nisem mogel odkloniti.

Po odvzemu krvi in analizi sem dobil datum za pogovor s zdravstveno sestro, ki vodi referenčno ambulanto. Tukaj, na tej točki se je začela sprememba.

Ker sem kronično na internetu, ja, priznam, da sem, sem preko Youtube Shorts začel dobivati videe in na Reddit objave o ADHD, v katerih sem se končno vidil, da le nisem edini, da nisem čuden, do takrat sploh o tem nisem vedel veliko. Obsesivno sem začel gledati videe in bral anekdote na Reddit, ko mi je Youtube in Reddit začel ponujati vsebino o avtizmu.

Sprva sem bil začuden in presenečen, zakaj mi s tem utruja, a sem se začel brati in brati in gledati videe in končno se je slika začela kristalizirati. (kako neumna fraza, ampak se s časom naučiš, kaj naj bi pomenilo)

Trend obsedenosti s to vsebino se je nadaljeval dobro leto, ko sem končno zbral pogum in šel novembra 2024 do osebne zdravnice na pogovor in ji predstavil svoj problem in svoje sume. Ne, da sem se diagnosticiral sam. NE. Bi pa rekel, da sem se začel samo-identificirati ali pa samo, previdno in tiho v svoji glavi.

Bilo me je zelo strah, nesigurnost, a me bo sploh vzela resno, ali bo moje strahove, misli in razmišljanja odmislila, razveljavila, ker se to po mojih branjih dogaja zelo pogosto.

Na svojo srečo je bila zelo dovzetna za moje sume in me z napotnico napotila do psihologinje, kjer se je cel postopek postopoma odvijal s pogovori in vprašalniki.

Po nekaj tednih in 5 pregledov mi je psihologinja predstavila njeno poročilo, da ugotavlja simptomatiko za avtizem.

Prvič v življenju sem se počutil, da sem na pravi poti, da se bolje razumem, da nisem čuden, ker v začetku življenja nisem dobil navodil, kako biti človek in si poskušam prilagoditi način življenja in dela, da je bolj ustrezno in se ne poskušam ozirati na večino, kako naj stvari počnem.

Prebiranje na spletu in nešteto videov kasneje, še vedno ni bil to popoln odgovor, nekaj je manjkalo, kasneje sem ugotovil, da obstaja tudi kombinirana diagnoza, avtizem + ADHD, ki se ljubkovalno in neuradno imenuje AuDHD, kjer ima oseba simptome in diagnozo obeh, saj nista izključujoči, je kar precejšnje prekrivanje. Več o tem v objavah.

Psihologinja pravi, da me ne more uradno diagnosticirati za avtizem in ADHD, tako da bo potrebno na višnje “nivo”, na bolj subspecialistično nevropsihološko ambulanto.

Moje iskanje odgovorov se nadaljuje. Obstaja velika verjetnost, da mi diagnoze nikoli ne potrdijo, ker je diagnoza odraslih, starejših zelo pomanjkljiva in nerazumljena, saj se večina fokusira samo na otroke, medtem pa cele generacije ljudi niso bile diagnosticirane, ker ali predobro maskiramo in/ali se umaknemo iz družbe.

Pri nekaterih zdravnikih prevladuje zmotno mišljenje, da po 18. letu starosti magično avtizem in/ali ADHD prerasteš, kar enostavno ni res, ker sta obe motnji prisotni od rojstva, nista pridobljeni. Obstaja veliko primerov, ko so odrasli v 30., 40., 50. in celo 60. letih starosti bili diagnosticirani za eno ali obe motnji.

Avtizem + ADHD, kjer je bila dvojna diagnoza končno priznana:

• Ameriški DSM-5 (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders), ki je bil izdan 18.5.2013,
• Internacionalni ICD-11 (International Classification of Diseases), ki se uporablja v Evropi, izdan 1.1.2022.

V svojem raziskovanju in obsedenosti z avtizmom in ADHD, da je stvar preslabo razumljena, ni nekega zbora praktičnih informacij, sem se januarjem 2026 odločil, da “zaviham rokave” in poskušam v prostem času prispevati k lažjemu razumevanju. V planu imam kar nekaj stvari, upam, da se obsedenost in posebni interes nadaljuje.

Priznam, da nisem najboljši v pisanju, slovenščina ni bil moj najljubši predmet.

---

• 1.7.2014 – danes:
  • NEFOS, Računalniške in spletne storitve, Jure Gašparut s.p.
• oktober 2012 – junij 2014 – dokončana
  • drugostopenjski magistrski študijski program TEHNIŠKA VARNOST, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana
  • pridobljen naziv:
    • magister inženir tehniške varnosti, stopnja 7
  • naslov magistrskega dela: 
    • Zbiranje in organizacija podatkov za sistem vodenja varnosti, Ljubljana, junij 2014, Mentor: doc. dr. Mitja Kožuh
• oktober 2009 – september 2012 – dokončana
  • prvostopenjski univerzitetni študijski program TEHNIŠKA VARNOST, FKKT Ljubljana
  • pridobljen naziv:
    • diplomirani inženir tehniške varnosti (UN), stopnja 6/2
  • naslov diplomskega dela: 
    • Tveganje kloralkalne elektrolize za ožjo in širšo okolico, Ljubljana, september 2012, Mentor: prof. dr. Jadran Maček
• oktober 2007 – junij 2009 – nedokončana
  • 1. letnik + pavziranje 1. letnik
  • univerzitetni študijski program KEMIJA, FKKT Ljubljana
• september 2003 – junij 2007 – dokončana
  • Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, splošna gimnazija,
    • gimnazijski maturant
• september 1995 – junij 2003 – dokončana
  • Osnovna šola narodnega heroja Rajka, Hrastnik
• 2.7.1988
  • začetek vsega 😀

---

Zadnje objave